Pravo razumem predvsem kot moč (prepričljivost) pravnega argumenta. Pravo je namreč avtonomno, torej zunaj
in nad vplivnim področjem državnih smotrov. Nad pravom ne sme biti nihče, niti
zakonodajalec. Kljub temu je pri laični javnosti in žal tudi pri nosilcih
oblasti mogoče zaslediti prepričanje, da je volja večine nad pravom in da je v
imenu legitimnih ciljev dopustno žrtvovati tudi idejo prava.
Instrumentalno razumevanje prava, po
katerem je pravo le sredstvo za doseganje legitimnih (običajno populističnih) ciljev,
je poleg inflacije predpisov (prenormiranosti), ki povzročajo pravno
negotovost, eden ključnih razlogov za nedelovanje pravne države. V 2. členu
Ustave je zapisano, da je Slovenija pravna država, vendar je razkorak med tem,
kar je zapisano v Ustavi, in med resničnim stanjem pravne države, po moji oceni
(pre)velik. Za vzpostavitev pravne države ne zadoščajo le lepe besede, razni
deklaratorni dokumenti ter statistika. Potrebna so konkretna dejanja. Predstavniki
vseh vej oblasti (in tudi državljani) morajo dojeti, da pravna država ni nekaj
samoumevnega, nekaj, kar nastopi avtomatično s sprejetjem predpisov, temveč da je
treba pravno državo tudi udejanjiti in si za njo prizadevati v vsakodnevnem življenju.
Ključno vlogo pri tem imajo ravno predstavniki oblasti. Ti bi morali biti s
svojimi dejanji vzor vsem državljanom.
Še posebej zahtevno in odgovorno nalogo imajo po mojem
mnenju (redni in ustavni) sodniki. Od njih je namreč odvisno, kakšno pravo bo zaživelo
v resničnem življenju. Če je pravna država v knjigah (law in books) odvisna predvsem od izvršilne in zakonodajne veje
oblasti, je resnična pravna država (law
in action), torej tista, ki živi in v največji meri vpliva na življenje
ljudi, odvisna predvsem od sodnikov. Sodniki imajo namreč moč, da povedo, kaj je
pravo v konkretnem primeru.
K izboljšanju stanja pravne države pa
lahko veliko prispevamo tudi odvetniki kot eni izmed ključnih deležnikov v
sodnih postopkih. Odvetniki moramo odgovorno presoditi, ali ima stranka realne
možnosti za uspeh pred sodiščem, s čimer lahko pripomoremo tudi k zmanjševanju
sodnih zaostankov. Žal se zdi, da pri tej oceni prevečkrat prevladajo drugi
(premoženjski) interesi. Odvetniki imamo pomembno vlogo, da posameznike
opozarjamo na njihove pravice in dolžnosti. Čeprav nimamo privilegija, da bi
povedali, kaj pravo je v konkretnem primeru, lahko z argumenti vseeno v
odločilni meri pripomoremo k oblikovanju prava, ki zaživi v resničnem
življenju.
Prepričan sem, da je za uspešno svetovanje
in zastopanje potrebno, da odvetnik in stranka delita podobne vrednote in
poglede na stanje v družbi. Obljubim lahko, da se bom v
vaši zadevi potrudil kot v svoji lastni. Menim, da je to največ, kar lahko kot odvetnik naredim za
svojo stranko.